Rojen v drugi polovici devetnajssto osemdesetih po štetju gospodovem se je po heroični, suženjski, eksportirani prazgodovini, materi predzgodovine Zahoda, po željo prebadajoči interakciji dobrih starih heteroseksualnih staršev, inavguralnem fuku, kaj vem kdaj in kje znašel mavrično zjeban, jalovo razsvetljen, dober tja do zla. In zavezan besedi in v njej zavozlan. Preokupiran z ničem. Misli in piše. In poskuša živet. Knjižni razplod so si, kot v tisto jajčece izšprican ravno tisti spermij, doslej izkrvaveli Troheji. Zjebani do pisanosti, razsvetljeni do kastracije, tja do slabega etični. Z neutešljivo grozo čakajo svojih sester in bratov, teh nezaslišanih prevratov. Do takrat.